Udruženje pčelara - pčelarstvo Maradik

mr Naum, Dobrila, Dipl.ing.stočarstva Vladimir, Ignjat i Dipl.socijalni radnik Olivera Bandžov

LANKSTROT – RUTOVA KOŠNICA, PREDNOSTI I TEHNOLOGIJA  - LR VO MAKEDONIJA

Pred se, prvo da se izvinam na čitatelite na ovaa stranica sto ke e čitaat na latinica iako jas tekstot go postavuvam so kirilično pismo. Kompjuterot automatski izgleda go menuva kiriličnoto na latinsko pismo.

  

Mr Naum Banddžov ul. Fruškogorska 25, 22327 Maradik, A.P. Vojvodina – Srbija. Tel. ++  381-22-506-676 i negoviot Pčelarnik so 50 LR Košnici. Vo pozadina EDUKACIONI CENTAR za održuvanje na praktični predavanja na grupa pčelari od Srbija i od Inostranstvo. Mejl: bandzovn@open.telekom.rs  , bandzov@neobee.net

Ke se obidam vo narednite 4 – 5 prodolženja na avtorskiot sajt na Bandžov mr Nauma da iznesam nekoi delovi od pčelarskata tehnologija što se interesni za praktikata na Makedonskite pčelari so namera tie da ja podignat svojata tehnologija na pčelarenje so LR košnicata na povisoko nivo. Zaradi pogolema informiranost na mladite pčelari da navedam deka pogolemi iskustva vo rabotata so ovaa košnica vo Makedonija do 1970 god. nemaše. Edvam da beše zastapena so nekolku procenti.

So moeto doaganje – preseluvanje od Novi Sad vo 1971 god. donesov i 16 pčelni semejstva voLR košnici. Po nekolku održani predavanja vo našava država, mnogu se zgolemi in-teresot i kaj našite pčelari, osobeno kaj pomladite. Megu poiskusnite pčelari t.e. megu prvite ja prifati i D-r. Vladimir Stojanovski. Vo toa vreme imaše i mnogu poinakvi mislenja od nekoi poiskusni pčelari, što beše i normalno, kako i sekade kade što se voveduva nekoja novina taa teško pominuva. Naglo interesot se zgolemi posle 80-tite godini.

Golema zasluga za relativno brzoto prifakanje na LR košnicata imaše togaš i Republičkiot centar za razvoj na individualnoto zemjodelie i nivniot referent inž. Avram Avramovski so kogo uspešno sorabotuvavme, kako i so pogonot za proizvodstvo na košnici pri KP Dom „Idrizovo“, taka što cera so zadovolstvo možeme da konstatirame deka LR košnicata e zastapena so preku 60% vo pčelarenjeto vo Makedonija. (Podatok od 1997 god. od Grupacijata za pčelarstvo.)

Poveketo pčelari do cera pčelarat na klasičen način so standardnite delovi na LR košnicata, a toa se: patosnica, dve ili tri ednakvi nastavki, pokrivka, so ili bez zbeg, krov i so edna matica. Pomal broj pčelarat posovremeno so klasično dvomatično pčelarenje.

Svetskata tehnologija na LR košnica odi napred, na i site nie treba da se stremime kon toa i da bideme vo čekor so Evropa i svetot. Ke bidam sloboden da go iznesam moeto iskustvo vo pčelarenjeto so dvojni semejstva koj sistem prestavuva nadgradba nad klasičniot dvomatičen način na pčelarenje. Ovoj sistem na dvojni semejstva go praktikuvam ušte od 1984 god. t.e. od moeto zapišuvanje na postdiplomskite studii po pčelarstvo vo Belgrad, a kako sistem vo moeto pčelarenje sum go vovel vo 1989 god. od koga počnaa i moite 3 – godišni istaražuvanja za doktorskata disertacija koja ja prijaviv na Zemjodelskiot fakultet vo Skopje vo 1991 god. pod naslov „Prilog kon komparativnite tehnološko-biološko-ekonomski istaržuvanja na dvomatična i ednomatična metoda na stacionirano pčelarenje vo Makedonija“

Do odbrana na ovaa doktorska disertacija ne dojde zaradi našite makedonski „pčelarski“ profesori od zemjodelskiot fakultet od Skopje Prof. d-r. no ribarstvo Mirče Naumovski i Prof. d-r entomolog Eftim Ančev koi ne go potpišaa zaedničkiot komisiski izveštaj za podobnost na temata i osposobenost na kandidatot dostaven vo rok od pretsedatelot na komisijata Prof. d-r no pčelarstvo Bogoljub Konstantinovik od Belgrad, koja komisija beše odredena od nastavno-naučniot sovet na R. O. Zemjodelski fakultet vo Skopje so Odluka br. 08-2392 od 25.12.1991 god. Mene mi ostanuva samo da žalam za vakvata sostojba vo našite naučni ustanovi, no sigurno znam najgolemi gubitnici se Republika Makedonija, makedonskite pčelari i studentite od zemjodelskiot fakultet.

So Langstrot-Rutova košnica (ponatamu: LR) pčelaram od 1964 god. i za ovie 45 godini, imav možnost vrz baza na sovremena literatura, kontakti so najeminentni svetski praktičari i biolozi od oblasta na pčelarstvoto i sopstveni iskustva da navlezam vo tehnološko-biološkite tajni na pčelarenjeto so LR košnica i redovno da dobivam visoki prinosi od pčelni proizvodi: med, matična mleč, propolis, polenov prav, visoko genetsko-proizvodni matici i matici higijensko-otporni na bolesti kaj pčelnoto leglo.

Za pouspešno pčelarenje so LR košnica neminovno e da se znae deka nekoi dodatni delovi ja kompletiraat i ja postavuvaat, so sigurnost, na prvo mesto vo standardizacijata kako od svetskata pčelarska organizacija “ Apimondija“, isto taka i od 9-tiot Kongres na pčelarite od bivša Jugoslavija, održan 1979 god. vo Osijek i 10-tiot Kongres održan 1987 god. vo Kragujevac kade Makedonija imaše aktivno učestvo so svoi delegacii i prestavnici vo komisiite kade se formiraa zaklučoci.

Za podobro da ja sfatime LR košnicata, neophodno e da gi kažeme nejzinite standardni i dodatni delovi poradi koi što taa navistina pretstavuva svetski tip na košnica. I ušte nešto, so ovaa košnica ne gi narušuvame biološkite zakonitosti vo odnesuvanjeto na pčelite, naprotiv pčelnoto semejstvo so mali tehnološki zafati go terame na poaktivna rabota, a so toa i na pogolemi prinosi vo pčelni proizvodi. Ako zabeležuvate ne zboruvame za proizvodstvo na med, tuku na pčelni proizvodi. Toa go bara visokata tehnologija i produktivnost.

LR košnicata od godina vo godina gi dokažuva svoite prednosti i vo uspešnosta pri suzbivanjeto na bolestite na pčelnoto leglo (Varoata, Amerikanskiot i Evropskiot gnilec, Mešinastoto, Kamenoto i Varovnoto leglo) so koristenje na tehnološko-biološki metodi, so što dobivame ekološki pokvalitetni pčelni proizvodi, bidejki mnogu malku ili ni malku ne koristime hemiski sredstva koi možat da bidat i toa kako štetni za čovekoviot organizam. Vsušlost toa go bara i Svetskata pčelarska organizacija.

Usovršuvanjeto i davanjeto prednost na LR košnicata nad dadankata, pološkata i drugite tipovi košnici vo zemji koi imaat najgolem broj košnici vo svetot, zboruva deka i naučnite ispituvanja gi dokažale prednostite. Isto taka, treba da se znae deka ovoj tip košnica e najzastapen na site kontinenti, osobeno vo tehnološko-tehnički najrazvienite državi. Kora ova go imame predvid, ja dobivame vistinskata slika na vrednostite i rasprostranetosta na ovoj tip košnica. Ovie momenti se i dovolni argumenti kako za naše opredeluvanje taka i prifakanje na standardizacijata kade LR košnica go zazema prvoto mesto.

PREDNOSTI HA LR KOŠNICATA

Sega prvo da gi nabroime dodatnite delovi što ja kompletiraat LR košnicata i navistina ja postavuvaat na prvo mesto vo standardizacijata, a toa se: rešetkasta nastavka Sl. 1, polunastavka Sl. 2, Rošfusova nastavka Sl.3, Snelgrova pregrada Sl.4, Matična rešetka Sl. 5, Rošfusova rešetka Sl. 6, Mrežasta pregrada Sl. 7, Sobirač za polenov prašok Sl. 8., Ramka so 60 – 80 veštački plastični matičnici za proizvodst vo na matična mleč Sl. 9, Ramka – hranilka za medno šekerna pogača Sl. 10. Kombiniran zbeg za hranenje so sirup, gorna ventilacija i poklopna daska Sl. 11. Begalka za isteruvanje na pčelite od medišteto Sl. 12 i 12A (kako izgleda od dvete strani) Mreža za proizvodstvo na propolis Sl. 13, i 13A .

  

Sl. 1                                                                  Sl. 2                                                                Sl. 3

   

Sl. 4                                              Sl. 5                                                 Sl. 6                                             Sl. 7

   

Sl. 8                                Sl. 9                                        Sl. 10                               Sl. 11

   

Sl. 12                                    Sl. 12A                                         Sl. 13                                          Sl. 13A

Najgolemata prednost na ovoj sistem na pčelarenje so dvojni semejstva e toa što e isklučeno sekakvo roenje, odnosno vo sekoe vreme možeme da intervenirame dokolku drjde do eventualen nagon za roenje so zameni na plodištata od ednoto so drugoto semejstvo, a ništo da ne izgubime vo prinosot na pčelni proizvodi, naprotiv nekoi proizvodi gi zgolemuvame.

Pred da minam na tehnologijata bi sakal da go svrtam vnimanieto na slednite dodatni delovi: Rešetkasta nastavka

1. REŠETKASTA NASTAVKA: Rešetkastata nastavka e visoka 50 mm. Vo svetot ovoj del e neuednačeno za-stapen, a vo Amerika mnogu često se smeta i za sostaven del na LR košnicata. Taa se postavuva vrz postoečkata klasična patosnica, odnosno megu nea i prvata nastavka ili polunastavka. So postoečkata patosnica pravi prazen prostor pod pčelnoto semejstvo od okolu 50 mm, so što obezbeduva dobra ventilacija i pogolemo količestvo na kislorod, kako za vreme na miruvanje, isto taka i pri selenje. Doaganjeto na svež vozduh (na sekoe živo suštestvo potreben mu e svsž vozduh za negovo normalno razvivanje) na ovoj način ramnomerno e rasporedeno po celoto pčelno semejstvo. Vo odredeni momenti koga temperaturite se visoki, višokot pčeli, namesto da pravat „brada“ nadvor od košnicata, toa go pravat vnatre na rešetkas­tata nastavka. Značajna strana na toa e, što vo sekoe vreme toj višok pčeli možeme da go zememe i ili da napravime poj, ili da gi prodademe kako pčeli na kilogram, ili da gi dodademe na slabi nukleusi koi se ušte ne uspeale da sozdadat sopstvena generacija za pobrz razvoj. Isto taka ovaa nastavka sprečuva grabež i pri nejzin poln otvor. Mirisot na medot i legloto od košnicata koja ja ima ovaa patosnica-nastavka, vo dobra mera se gubi vo prostorot pomegu patosnicite i zatoa ne e primamliva za drugite pčeli od svojot ili drugite pčelarnici. I kaj najslabite semejstva, na i onie što nemaat matica, vo prostorot na patosnicata ima dosta stražarki koi sekoja pčela, raspoložena za grabež, navreme ja onevozmožuvaat da vleze vo košnicata ili ja likvidiraat. Taa ne može direktno da vleze vo gnezdoto, tuku mora da pomine niz „tunelot“ megu patosnicite kade ke bide onevozmožena. Ha toj način deluva protiv grabežot. Pri postoenje na ovaa patosnica i sotovite vo dolnata nastavka biduvaat popravilno izgradeni. Istovremeno pčelite vo dolnata nastavka ne go grizat sotot vo dolnite delovi na ramkata.

2. POLUNASTAVKA: Polunastavkata ne se razlikuva bitno od LR nastavkata, razlikata e samo vo visinata na ramkata, čija vnatrešna dimenzija iznesuva 12,22 cm. i zatoa se vika polunastavka. Vo najnovo vreme ne može da se zamisli visoka tehnologija na LR košnica bez taa polunastavka. Taa prvenstveno se koristi za proizvodstvo na med vo sake i med vo sekcii – boksesi. Vo pčelarenjeto so dvojni semejstva, koga plodišteto se ograničuva samo so edna nastavka, polunastavkata sekogaš se najduva pod nastavkata so rezerva na hrana od 8-10 kgr. med koja količina naučno e dokazano deka prestavuva minimum za uspešno razvivanje na semejstvoto i pri ekstremno nepovoljni klimatski uslovi vo esenskiot i proletniot razvoj, zatoa što e štiti mikroklimata vo pčelnoto leglo koja iznesuva 34 – 36 stepeni celziusovi.

3. ROŠFUSOVA NASTAVKA: Rošfusova nastavka prestavuva normalna 10 ramna nastavka so tri pregradi i 4 oplodnjaci so po 2 LR ramki. Sekoj oplodnik odozgora ima poklopka kade može da se smesti minimum ½ kgr. medno šekerna pogača. Ovaa rošfusova nastavka sekogaš, dali se raboti kako zasebna nastavka koja se postavuva na na klasična patosnica, ili vo ednomatično pčelarenje so LR košnica koga doaga do roidben nagon od biološki aspekt, za da go sprečime toj nagon ja postavuvame nad rošfusova rešetka. Osnovna namena na rošfusovata nastavka e proizvodstvo na matici i veštački rievi, a vo ednomaticnata tehnologija pokraj toa sprečuvame roidben nagon za 2 – 3 dena  na osnovnoto semejstvo i ovozmožuvame normalno rabotenje za prinos na pčelni proizvodi i za petnaesetina dena vo to semejstvo ke rabotaat od dve do maksimum pet matici.

6. ROŠFUSOVA REŠETKA: Rošfusovata nastavka prestavuva ovična 8 – 10 mm. daska podelena so tri letvički na 4 pregradi na koja nasednuva rošfusovata nastavka podelena na 4 oplodnjaci. Site 4 pregradi imaat od 2,5 cm. široki i 40 cm. dolgi otvori prekrieni so dupli matični perforiran pleh (matična pršetka) kade pčelite rabotnički ke možat da preminuvaat od eden vo drug oplodnik ili vo ednomatičniot sistem na pčelarenje za preminuvanje od oplodnicite vo normalnoto semejstvo i obratno. Maticite koi se naogaat vo oplodnicite ne možat da bidat vo direkten kontakt,  pošto sekoj oplodnik ima otvor so svoja poletalka kade maticata može da izleguva i da se vraka pri orjentirnite letovi i pri oploduvanjeto.

Nastavak sleduva